Teorija okrogle & ravne Zemlje

Svetovni splet je prepoln informacij o teorijah zarote. Kaj sploh je teorija zarote? To je teorija, ki podaja alternativno razlago dogodkov ali stvari, kar pomeni, da se popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije. Teorija zarote uradno priznano teorijo obravnava kot manipulacijo oz. laž oseb ali združb, ki v resnici vodijo naš svet. Veliko o tem pišemo tudi v kategoriji Skrivna združenja. Mnoge teorije, ki so nekoč bile znane kot teorije zarote, so se kasneje izkazale za resnične. Nekatere izmed njih bomo še posebej obdelali v pričujoči kategoriji Teorije zarote.

V tem trenutku pa se lotimo teorije okrogle oz. teorije ravne Zemlje. Katera je prava? Vsi vemo, katera je uradno priznana, o tej se učimo v šoli, vsak ki pomisli, da morda ni tako, pa je večinoma označen za človeka, ki ima še srednjeveško znanje. Zagovorniki tako ene kot tudi druge teorije nam podajajo informacije in ugotovitve, ki naj bi dokazale, da je prava ena oziroma druga teorija. Na spletni strani Misteriji.eu bomo poskusili obdelati vsaj nekaj takšnih “dokazov”.

Najprej pa nekaj informacij, ki jih imamo na razpolago:

Leta 340 pred n. št. je grški filozof Aristotel v svoji knjigi O nebu izrazil prepričanje, da je Zemlja okrogla, ne pa ravna plošča. Svojo idejo je podprl z dvema argumentoma:

• Lunin mrk povzroča Zemlja, kadar zaide med Sonce in Luno, Zemljina senca na Luni pa je vselej okrogla.
• Zvezda Severnica je nižje na nebu, če jo gledaš iz južnih pokrajin in višje, če jo gledaš iz severnih pokrajin.

Aristotel je bil prepričan, da Zemlja, ki je središče vesolja, miruje, Sonce, Luna in zvezde pa potujejo okrog nje po krožnicah.

To idejo je v 2. stoletju v dovršen kozmološki sistem razvil Ptolemaj. Krščanstvo je tej ideji pritrdilo.

Leta 1514 je Poljak Nikolaj Kopernik izdelal heliocentrični sistem, kar pomeni, da je imel v središču negibno Sonce, Zemlja in drugi planeti pa krožijo okrog njega. Njegovo teorijo sta sto let kasneje z opazovanji potrdila Nemec Johannes Kepler in Italijan Galileo Galilei.

Leta 1687 je sir Isaac Newton izdal knjigo Philosophiae Naturalis Mathematica. V njej je prikazal teorijo, ki pravi, da se telesa gibljejo v prostoru in času, predložil je univerzalni zakon gravitacije (telesa se privlačijo tem bolj, čim večjo maso imajo in čim bliže so si) in razvil infinitezimalni račun. Newton se je zavzemal za statično vesolje, čeprav je bilo to v nasprotju z gravitacijsko teorijo.

V srednjem veku je Sv. Avguštin postavil datum stvarjenja vesolja in sicer približno pet tisoč let pred našim štetjem.

Leta 1929 je astronom Edwin Hubble odkril, da se vesolje širi. To pomeni, da je bilo pred 10 ali 20 milijardami leti vesolje neskončno majhno in da je bila gostota vesolja takrat neskončna. V teh okoliščinah odpovedo vsi fizikalni zakoni. Znanstveniki danes pritrjujejo splošni teoriji relativnosti in kvantni mehaniki. Obe teoriji sta delni, zato želijo zaobjeti obe s kvantno teorijo gravitacije. Vendar pa gravitacije še niso uspeli dokazati.

Jurij Aleksejevič Gagarin je 12.aprila 1961 po uradnih informacijah postal prvi človek na svetu, ki je letel v vesolje in obkrožil Zemljo.  Prvo živo bitje, pes Lajka, je bilo v vesolje izstreljeno 03. novembra 1957. Prvi satelit je bil prav tako po uradnih podatkih izstreljen leta 1957. Prva slika Zemlje s kamero iz rakete je bila posneta 24. oktobra 1946. Prikazana bo v naslednjem prispevku.

Iz vsega zgoraj napisanega sledi, da do malo pred začetkom druge polovice 20.stoletja nihče ni pogledal Zemlje iz dovolj velike višine, da bi s tem lahko ugotovil obliko Zemlje. Vse je temeljilo na vseh mogočih teorijah, ki so se skozi leta, desetletja, stoletja in tudi tisočletja močno spreminjale. Vedno so obstajali ljudje posamezniki oz. elita, ki naj bi vedeli nekaj več kot navadni smrtniki, raja. Skozi vso zgodovino je vladajoči sloj raji prikrival resnična dejstva – na vseh področjih. Razlog? Da imajo ljudi lahko pod kontrolo. Že v starem Egiptu so faraoni npr. vedeli, kdaj bo prišlo do sončnega mrka. Ob uporu sužnjev je dvignil roko in rekel, da bo ugasnil Sonce. Seveda mu nihče ni verjel in zgodil se je mrk. Pa paniki in obljubah, da bodo faraonu še naprej zvesto služili, je le-ta Sonce preprosto spet “prižgal” z dvigom roke.

Večina ljudi danes verjame, da so ljudje v srednjem veku verjeli v ravno Zemljo. V knjigi ‘Inventing the flat Earth’, je zgodovinar Jeffrey Burton Russell predstavil ugotovitve proučevanja srednješolskih učbenikov devetnajstega stoletja. Ugotovil je, da pred letom 1870 trditev, da so v srednjem veku verjeli v ravno Zemljo ni bilo, po letu 1880 pa je to pisalo že v skoraj vsakem učbeniku. Če je to pisalo v učbenikih, so se torej ljudje o tem učili, zato se je to prepričanje širilo. Tako so nastale tudi zgodbe o nazadnjaškem dvoru in cerkvi ter o bistrem in naprednem Kolumbu.

Kakorkoli že, ne glede na to ali so zgoraj napisane informacije povsem točne ali pa je kje kakšna napaka, lahko vidimo, da se skozi vso zgodovino krešejo mnenja o obliki Zemlje; le-ta je enkrat okrogla, drugič ravna, v učbenikih enkrat piše tako, drugič drugače. Kaj je pravilno? Na naši spletni strani Misteriji.eu bomo – kot že omenjeno – v večih prispevkih poskusili kritično presoditi “dokaze” tako za okroglo kot tudi za ravno Zemljo. Bomo videli, do česa bomo prišli.