CIA in šah ter Saddam Hussein

Leta 1979 je osovraženega šaha (šah – iranski vladar), ki je leta 1953 prišel na oblast s pomočjo CIA, revolucija pregnala z Irana. Ker je praviloma večina uslužbencev v ambasadi ZDA tudi članov CIA, so iranski uporniki, ki so to vedeli, zaradi maščevanja uslužbence ZDA (CIA) ugrabili. CIA je v povračilo sporočila iraškemu voditelju, SADDAMU HUSSEINU, naj napade Iran, ker je ta v tem trenutku oslabljen (kar ni bilo potrjeno).

Husseinova invazija je uspela, iranski ugrabitelji so Jimmyju Carterju sporočili, da bodo talce izpustili v zameno za orožje. Ker je bila večina njihovega orožja kupljena za časa šaha od ZDA, so morali strelivo in rezervne dele prav tako dobiti od ZDA. Vendar predsednik CARTER te možnosti ni sprejel in je s CIA je začel skrivno misijo (Desert one – Puščava ena) za osvoboditev talcev.

A CIA Carterja ni posebej marala, ker jim je občutno zmanjšal sredstva. Po anketah javnega mnenja o tem, kdo ima več možnosti, da zmaga na naslednjih predsedniških volitvah – Carter ali Reagan, je bolje kazalo Carterju. Vendar pa je CIA hotela Reagana, zato so sklenili, da reševalno akcijo DESERT ONE sabotirajo, kar naj bi predsedniku Carterju zmanjšalo ugled.

V tem času je WILLIAM CASEY, nekdanji direktor CIA in vodja Reaganovega volilnega odbora, navezal stike z iranskim revolucionarnim voditeljem Ajatola HOMEINI. Casey mu je dejal, da bo Reagan zmagal na naslednjih volitvah in da se zato z njim, kot Reaganovim predstavnikom, lahko pogaja. William Casey je imel precejšen ugled, kajti sodeloval je že pri izgradnji največje tovarne tovornjakov na svetu, Kama River Lorry Co. v Sovjetski zvezi. Ker je bil Casey tudi predsednik banke Export Import Bank, se je Homeini odločil, da bo z njim sodeloval.

Tretji teden oktobra 1980 sta se GEORGE BUSH (član Skull & Bones in poznejši predsednik ZDA) in RICHARD ALLEN, kot Caseyeva predstavnika, sestala z agenti iranskega ekstremističnega gibanja Hezbollah, v hotelu Raphael, v Parizu. Dogovorili so se, da bodo ZDA pripeljale orožje v Iran prek Izraela. Iranci pa bodo izpustili talce takoj, ko bo Reagan izvoljen. Do izročitve prve pošiljke orožja naj bi prišlo dva tedna kasneje (marca 1981).

Sabotaža akcije Desert one, ki jo je pripravila CIA sama, je bila uspešna, reševalna akcija je spodletela in Reagan je zamenjal Carterja. Talci so bili osvobojeni in prišlo je do prve izročitve orožja prek Izraela. Med 24. in 27 julijem 1981, je izraelski trgovec z orožjem Yaacov Nimrodi z Iranom podpisal pogodbo v vrednosti 135 milijonov dolarjev za pošiljko 50 zemeljskih raket, 50 prenosnih raket in 68 protiletalskih raket sokol.

Drugi znani posel je opravil švicarski trgovec z orožjem Andreas Jenni, skupaj z Stuartom Allenom McCaffertyjem, ki je v Iran prepeljal 360 ton rezervnih delov za tanke M-48 s tovornim letalom CI-44, najetim pri argentinski letalski družbi Aereo Rioplatense. Celotna stvar je stala 27 milijonov dolarjev, opravili so dva uspešna poleta iz Izraela v Iran. 18. julija 1983 je letalo nad sovjetsko Armenijo sestrelilo ruski MIG-25, ko se je vračalo po uspešno opravljeni tretji izročitvi pošiljke.

Omenjena trgovanja z orožjem bi bile le težko izvedljive brez Georga Busha in Richarda Allena. Tudi v tem primeru so bila uradna poročila medijev precej drugačna od tistega, kar se je v resnici zgodilo.

Saddam Hussein in “Puščavski vihar”

Irak je končal brezsmiselno vojno z Iranom, ki ni imela drugega namena, kot da je mednarodnim trgovcem z orožjem prinesla ogromne dobičke. Kajti v začetku osemdesetih so ZDA Iračanom posredovale napačne podatke (kot smo že omenili), ki so kazali, da bodo v Iranu zmagali hitro in brez težav. Vendar pa je dolgotrajna vojna močno prizadela iraško gospodarstvo (65 milijonov ameriških dolarjev dolga samo leta 1989). Ob Sovjetski zvezi je bila glavna dobaviteljica orožja Francija.

Prišel je čas – po Pikeovem pismu zadnje dejanje – da se začne tretja vojna. Potrebno je bilo krizno žarišče na bližnjem vzhodu. Po Svetem pismu, v razodetju, naj bi se se zadnja bitka začela na bližnjem vzhodu. S tem so zavedli tiste vernike Svetega pisma, ki niso posebej natančno informirani o geopolitičnih okoliščinah. Ti naj bi verjeli, da gre za božjo sodbo. A to ne drži. Gre za sodbo Iluminatov.

SADDAMU HUSSEINU so nastavili past, da bi Anglija in ZDA imeli izgovor za vojaško intervencijo – na videz zato, da zaščiti svetovne naftne zaloge. Leta 1989 je delegacijo Alana Stoga (podjetje Kissinger Associates Ltd.), člane vodstva Bankers Trust, Mobil, Occidental Petroleum in drugih, Saddam Hussein povabil v Bagdad. Projekt o katerem so razpravljali – projekt Badush Dam, ki bi naslednjih v petih letih omogočil Iraku, da postane neodvisen od uvoza hrane – je Stog zavrnil. Delegacija je vztrajala, da mora najprej poplačati državni dolg, za to pa bi moral vsaj delno privatizirati naftno industrijo. Saddam Hussein je to seveda zavrnil.

Konec leta 1989 je bilo izplačilo 2,3 milijarde ameriških dolarjev, ki jih je George Bush obljubil Iraku, zaustavljeno (s pomočjo banke Banca Nazionale del Lavoro – BNI). S tem je bil ob začetku leta 1990 Irak odrezan od vseh posojil zahodnih bank. Zdaj je v igro vstopil šejk Al-Sabah, kuvajtski emir in prijatelj angleške kraljeve družine. Do takrat je bil po ukazu Londona in Washingtona posrednik pri pretakanju denarja v Irak, kar je omogočilo, da je osemletna vojna, ki je prinašala denar trgovcem z orožjem, Izraelu pa politično prednost, lahko potekala. Kuvajtu so naročili, naj zniža ceno nafte, čeprav pogodbe OPEC tega niso dovoljevale. Nekatere države, članice OPEC so poskušale odvrniti Kuvajt od tega početja, a brez uspeha.

Skrivna združenja

vir: misteriji.net