Angleška kraljeva družina in trgovina z opijem

Preden se začnemo ukvarjati z Anglijo, moramo pojasniti nekatere izraze. KRALJICA je na čelu kraljeve družine, britanski kolonialni imperij – z glavnim mestom Londonom – pa vodi ministrski predsednik s svojim ministrskim svetom. A prav tako kot je Vatikan v Rimu, obstaja ločena, neodvisna država znotraj Londona, CITY. City, imenovan tudi najbogatejša kvadratna milja na svetu, zavzema v srcu Londona skoraj natanko tolikšno površino (2.7 km2). V njem naj bi prebivalo 4.600 ljudi in bilo zaposlenih pol milijona ljudi. Vlada Cityja, KRONA (THE CROWN), je sestavljena iz trinajstih članov, vodi jo LORD MAYOR. Tu se nahajajo najbogatejše in najmogočnejše gospodarske ustanove Anglije, kot so Angleška banka (Bank of England), ki je pod kontrolo Rothschildov, londonski Ljoyd’s, londonska borza, pisarne mnogih mednarodnih trgovskih podjetij in ulica Fleet, časopisno in založniško središče. CITY ne pripada Angliji. Ni niti pod pristojnostjo monarha, niti vlade britanskega parlamenta. CITY je resnični vladar Anglije, saj sta tako kraljica kot ministrski predsednik podrejena Lordu Mayorju. S fasado ministrskega predsednika in ministrskega sveta se ustvarja vtis, kot da ti odločajo, kaj se bo zgodilo, a so v resnici le lutke v rokah Cityja. V bistvu so City, Vatican in District of Columbia (City, Vatican in District of Columbia so pravzaprav sveta trojica pri tej svetovni manipulaciji. Zaščitene so pred vsemi državnimi in internacionalnimi zakoni in ne odgovarjajo nikomer drugemu kot samemu sebi. Od tam prihaja večina svetovnega kokaina pa tudi ameriška farmacija.

Lord Mayor

Ko kraljica obišče City, se z lordom Mayorjem sreča pri »sveti pregradi« (Temple Bar), simboličnimi vrati, ki vodijo v CITY. Pokloni se in vpraša za dovoljenje za vstop v njegovo zasebno in suvereno državo. Svoj pristanek ji izkaže tako, da ji izroči državni meč. Pri državniških obiskih, kot je ta, lord Mayor v svoji svečani obleki zasenči kraljico in njeno spremstvo, ki so omejeni zgolj na običajna, ulična oblačila. Nato popelje kraljico, ki stopa dva koraka za njim, v CITY.

Ustanovitev Angleške banke je spodbudil William Paterson, ki je bil agent CITY-ja. Po Des Griffinu CITY nadzira Rothschildov imperij. Da bi se izognili napačnim interpretacijam moramo razumeti, da sta v Veliki Britaniji dva ločeno delujoča imperija – kolonialni imperij, ki je pod kraljevo družino, in imperij Krone. Vse kolonije belcev (Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Južna Afrika) so bile pod oblastjo angleške vlade. Vse druge kolonije (Indija, Egipt, Bermudi, Malta, Singapur, Hongkong, Gibraltar in centralno afriške kolonije) so bile zasebna lastnina KRONE, tako imenovane kolonije Krone. Seveda so med sabo sodelovali, saj je družina Windsor del črnega plemstva, ki mu pripada tudi City.

Trgovina z opijem

Med izgradnjo imperija si je BRITANSKA VZHODNO INDIJSKA DRUŽBA (BRITISH EAST INDIA COMPANY – BEIC) nakopičila velikansko premoženje s trgovino opija. BEIC je ustanovil Kitajsko notranje poslanstvo (China Inland Mission), katerega glavna naloga je bila, da ceneno kitajsko delovno silo spremeni v opijeve odvisnike in s tem pridobi tržišče za svoje blago. Nedvomno dvor ni hotel, da bi bilo to dogajanje razkrito. Zato so vključili britansko tajno službo – BRITANSKI VOJAŠKI TAJNO OBVEŠČEVALNI ODDELEK (British Military Intelligence Department, Section 6 /MI6/) oz. TAJNO OBVEŠČEVALNO SLUŽBO (Secret Intelligence Service /SIS/). Začetki MI6 segajo nazaj do kraljice Elizabete I., pod katero je sir Francis Walsingham postal državni blagajnik za enoto MI6, ki se je ukvarjala z »umazanimi posli«. Zaradi svojih nekaj stoletij dolgih izkušenj, se MI6 uvršča med najboljše tajne službe na svetu. BEIC je imel vodilno vlogo v trgovini z opijem vse dokler ni kitajska vlada leta 1729 kajenje opija prepovedala. Od 1791 do 1894 je pod KRONO število legalnih plantaž opija poraslo od 87 na 663. To je končno pripeljalo do opijske vojne na Kitajskem. Leta 1729 je BEIC, kot podaljšek črnega plemstva, ustanovilo Odbor tristotih, da bi poenostavilo upravljanje bančnih poslov in trgovskih transakcij. Danes je ta skupina eno najpomembnejših skrivnih združenj in prav tako deluje v skladu s ciljem »svetovne vlade«. Je tako imenovana elita CITY-ja. Pozneje je Odbor tristotih razvil strategije, kako obiti kitajske zakone proti mamilom. LORD INCHAPE je osnoval P&O Shipping Company (Pomorsko družbo P&O), in je bil dejanski ustanovitelj Hongkong & Shanghai bank (Hongkonške in Šanghajske banke), ki je pomagala prikrivati trgovino z opijem. Druge britanske banke, vpletene v trgovino z mamili so: British Bank od the Middle East, The Midland Bank. The National Westminster Bank, Barclays Bank. The Rovay bank of Canada and Baring Brothers Bank. Vse te banke so povezane z Rothschildovimi bankami preko Odbora tristotih. Ko so gradili Harrimanovo železnico, da bi povezali Kalifornijo z vzhodom ZDA, so tja pripeljali ceneno delovne sile iz Kitajske. Mnogi delavci so že bili odvisni od opija, in tako se je trg razširil v Združene države. HARRIMAN je ustanovil svoj železniški imperij s finančno podporo londonske banke N.M. Rothschild & Sons Bank. Obstajajo tehtni razlogi za sklep, da so namerno uporabili prav kitajske opijske odvisnike, da bi tržišče z opijem razširili v Združene države.

Današnja situacija: Neue Solidarität je v članku z naslovom Kraljica in narkotiki, v izdaji dne 8. septembra 1993, zapisal:

»Zares redko in prav prijetno presenečenje je, da lahko v britanskem tisku zasledimo novico o kraljevem dvoru, ki je tako zelo blizu resnici. Prejšnji teden je takšna novica tekmovala z naslovi na naslovni strani londonskega Timesa, z dne 27. avgusta, 1993. Naslov: »Kraljevska družina je bila ‘visoko’ v Visokogorju (Highlands)«. Članek, ki se je opiral na raziskavo škotske revije Leopard razkriva, da je bila uporaba mamil in narkotikov nekaj vsakdanjega. Z originalnimi dokumenti je Leopard dokazal, da je kraljica Viktorija s svojim spremstvom, pogosto Churchillom in Rothschildovimi družinami, imela v svoji visokogorski lekarni dostop do znatnih količin kokaina, heroina in drugih narkotikov. Times poroča isto: »Kaže, da je kraljica Viktorija, monarhinja resnega obraza, dobro znana po svojem “To nas ne zabava”, naročila dovolj kokaina in heroina za svojo posest v Balmoralu na Škotskem, da bi lahko bila vsa visokogorska (Highland) dolina ‘high’ (zadeta). Lekarniški dokumenti »kažejo, da so kraljevim članom in njihovim gostom redno dostavljali precejšnje količine kokainskih in heroinskih raztopin.«

Skrivna združenja

vir: misteriji.net