Velenjski grad: Kunigunda, bela žena in zgodbe z grajskih hodnikov

Na Velenjskem gradu ima domišljija svoje ime: Kunigunda. Knjižnica Velenje je na portalu Kamra zbrala različice pripovedi, v katerih nastopa kot grajska lepotica, obtožena čarovništva, ali kot hči, ki se upre očetovi izbiri ženina. Zgodbi imata različna tragična konca in ju spremljajo pripovedi o nemirnem grajskem duhu.

V zbirki so tudi spomini na belo ženo, ki naj bi se prikazovala na zunanjem hodniku, ter pripoved o občutku prijema in beli roki. Posebej zanimivo je, da avtorica obravnava tudi nastanek legende: muzejski uslužbenci so ime Kunigunda uporabljali v šalah ob grajskem ropotanju. Starejše pripovedi in poznejše razlage so se tako prepletale.

To je povzetek zabeleženih pripovedi, ne potrditev prisotnosti duha. Katero Kunigundino zgodbo poznate vi? Ste jo slišali od domačinov, na ogledu ali v povezavi s festivalom? Kaj se v vaši različici zgodi drugače?

Vira: Andreja Ažber, zbirka Knjižnice Velenje na portalu Kamra. Povzetek v lastnih besedah:
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dve-razlicici-zgodbe-o-kunigundi/
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kunigunda-kot-interna-sala-grajskih-usluzbencev-in-starovelenjska-pripoved-o-beli-zeni/