Adolf Hitler in tretji rajh

ADOLF SCHICKELGRUBER IN »THULE GESELLSCHAFT«

Če želimo osvetliti misteriozni tretji rajh in vlogo Adolfa Hitlerja, moramo za trenutek preskočiti v prihodnost. Povsod po svetu so bili Nemci – in po nedavnih napadih na domove ljudi, ki iščejo politično zatočišče še vedno so – sinonim tretjega rajha. A zelo malo je ljudi, ki poznajo dejanske motive takratnega časa. Pogosto slišimo o »teoriji nadvladujoče arijske rase« in »pobojih Židov v plinskih celicah«, a niti odstotek ljudi ne ve, zakaj je do tega prišlo. V svojih šolskih knjigah nemški otroci lahko prebirajo zgodbe o podlem Hitlerju, ki je s pomočjo propagande in množične hipnoze edini grešni kozel takratnega časa. Nič pa se ne sliši o tem, od koga je prevzel svojo ideologijo, kdo ga je postavil na položaj in predvsem, kdo ga je financiral. Dejansko je 95 odstotkov finančne podpore izviralo iz židovskih virov. Zanimivo, kajne? Zavezniki so namerno odstranili ali prepovedali knjige, ki bi to lahko razkrile, in tako danes nedavno nemško preteklost prekriva skrivnostna črna tančica. Zato menimo, da je treba malce razsvetliti to temačno področje, pa čeprav se bodo nekatere teorije marsikomu zdele nezaslišane.

Med letoma 1880 in 1890 so se mnoge osebnosti – med njimi najsijajnejši možje Anglije – združili in ustanovili HERMETIC ORDER OF THE GOLDEN DAWN (Hermetični red zlate zore). Člani so večinoma izvirali iz Velike materinske lože PROSTOZIDARJEV in Vrtnice križe. Na nek način je bila Zlata zora vodilna angleška ezoterična prostozidarska organizacija (dokaj pozitivna) in je tvorila njen najožji in najbolj skriven krog. Člani so med drugimi bili; FLORENCE FARR, W. B. YEATS (Nobelova nagrada za literaturo); BRAM STOKER (avtor Drakule); GUSTAV MEYRINK (avtor Golema /golem: umetno, po kabalističnih ritualih ustvarjen človek, op. p./ in Zelenega obraza /The Green Face/; ALEISTER CROWLEY (najbrž v zadnjih stotih letih najbolj znani mag, ki se je pozneje posvetil črni magiji, ustanovitelj cerkve Thelema in nosilec 33. prostozidarske stopnje Škotskega reda, vodja Nemškega teozofskega združenja, Veliki Mojster iluminatskega reda ORDO TEMPLI ORIENTIS (OTO) in Veliki Mojster veje MYSTERIA MYSTICA AETERNA, pozneje je zaradi različnih nazorov Zlato zoro zapustil). Steiner okultistu Trebish-Lincolnu ni dovolil pristopiti k Zlati zori, kar so mu kasneje očitali.

Leta 1917 so se na Dunaju srečali okultist BARON RUDOLF VON SEBOTTENDORF, Gurdjeffov učenec KARL HAUSHOFER, letalski mojster LOTHAR WAIZ, PRELATE GERNOTE iz skrivnega združenja Societas Templi Marcioni (dediči Vitezev templjarjev) in MARIJA ORŠIĆ, transcendentni medij iz Zagreba. Vsi so poglobljeno proučevali Zlato zoro, njena učenja, rituale in posebno njihovo poznavanje azijskih tajnih lož. Sebottendorf in Haushofer sta bila izkušena popotnika po Indiji in Tibetu in sta bila pod precejšnjim vplivom učenj in mitov tistih krajev. Med prvo svetovno vojno je Karl Haushofer navezal stike z enim od najvplivnejših skrivnih združenj v Aziji, tibetanskimi Rumenimi klobuki (dGe-lugs-pa). To sekto je leta 1409 ustanovil budistični reformist Tsong-kha-pa. Haushoper je bil iniciiran in je prisegel, da bo izvršil samomor, če v svojem poslanstvu ne bo uspel. Stiki med Haushoferjem in Rumenimi klobuki so v dvajsetih letih pripeljali do ustanovitve tibetanskih kolonij v Nemčiji. Štirje mladi ljudje so upali, da bodo med temi srečanji na Dunaju izvedeli kaj novega o skrivnosti razkrivajočih besedilih Vitezev templjarjev in o tajni bratovščini DIE HERREN VOM SCHWARZEN STEIN (Gospoda črnega kamna). Prelate Gernote je pripadal »dedičem vitezev templjarjev«, ki so, kolikor vemo, edino pravo združenje templjarjev. So potomci templjarjev iz leta 1307, ki prenašajo svoje skrivnosti iz očeta na sina – vse do danes. Prelate Garnot jih je očitno seznanil s prihodom nove dobe – prehoda iz dobe rib v vodnarjevo dobo. Razpravljali so o tem, da je naše sončno leto – v skladu z dvanajstimi luninimi obrati – razdeljeno na dvanajst mesecev in je zato kroženje našega sonca okoli velikega središčnega sonca (črno sonce, po starih mitih) prav tako razdeljeno na dvanajst delov. Skupaj s pomikanjem zemlje po zakonih stožčastega gibanja zaradi nagiba osi, to določa dolžino svetovne dobe. Tak »kozmični mesec« je potemtakem dolg 2.155 let, »kozmično leto« pa 25.860 let. V skladu s templjarji naslednja sprememba ni le navadna sprememba dobe, temveč tudi zaključek kozmičnega leta in začetek popolnoma novega. S koncem 25.860 let zemlja prehaja iz dobe z najšibkejšo radiacijo (ribe) v dobo z najmočnejšo radiacijo (vodnar). Indoarijska definicija to poimenuje konec Kali Yuge, dobe greha. Vsi prehodi dob so prinesli politične, verske, družbene in geološke preobrate velikih razsežnosti. Čas prehoda iz stare v novo dobo se po mezopotamijskih učenjih imenuje trojni »dvojni korak Marduka«, ki traja 168 let, na sredi katerega naj bi ILU žarek, božanski žarek, dosegel Zemljo.

Kratka zgodovina Thule

»ULTIMA THULE« naj bi bilo glavno mesto prve celine naseljene z Arijci. Imenovala se je HIPERBOREJA in je bila starejša od Lemurije in Atlantide (celine napredne kulture, ki so se potopile). Skandinavci imajo legendo o »Ultima Thule«, čudoviti deželi, visoko na severu, kjer sonce nikoli ne zaide in prebivajo predniki arijske rase.

Thule predstavlja del sprejete ideologije Adolfa Hitlerja in je bistveno prispevala k oblikovanju nacizma in trejega rajha v Nemčiji.

Hiporboreja se je nahajala v Severnem morju in se je potopila med ledeno dobo. Domneva se, da so hiperborejanci prišli iz sončnega sistema Aldebaran, ki je glavna zvezda v ozvezdju Bika, da so bili približno štiri metre visoki, plavolasi in modrih oči. Niso poznali vojn in so bili vegetarijanci (tudi Hitler je bil). Po navedbah besedil Thule, naj bi bili tehnološko zelo razviti in letali v »Vril-ya«, letečih strojih, ki jim danes pravimo NLP-ji. Ti leteči krožniki so bili zmožni levitacije, izjemnih hitrosti in posebnih manevriranj zaradi dveh nasprotno se vrtečih magnetnih polj; kot energijski potencial oziramo gorivo pa naj bi uporabljali tako imenovano Vril silo (Vril = eter, od, prana, či, ki, kozmična sila, orgonm … pa tudi akademsko »vri-IL« = kot najvišje božanstvo, podobno bogu), kar pomeni izkoriščanje energije zemeljskega magnetnega polja (zastonj energija), kot »tahionski konvertor« kapitana Hansa Colerja.

Ko se je HIPORBOREJA začela potapljati, naj bi Hiporborejanci z velikimi stroji izkopali v Zemljino skorjo gigantske tunele, in se naselili pod Himalajo. Podzemski svet se imenuje AGARTA, z glavnim mestom ŠAMBALO. Perzijci to deželo imenujejo Arija, dežela iz katere izvirajo Arijci.

Karl Haushofer je trdil, da je bila Thule pravzaprav Atlantida in – v nasprotju z vsemi drugimi raziskovalci Tibeta in Indije – da so se preživeli Thule-Atlantidčani razcepili v dve skupini: dobre in zle. Tisti, ki so se po svojem preroku imenovali Agarti, so bili dobri in so se naselili pod Himalajo, zli – Šambalci, ki so si hoteli podjarmiti človeštvo, pa so šli na zahod. Trdil je, da boj med ljudstvom Agarte in Šambale teče že tisočletja in da ga je v tretjem rajhu Thule-Gesellschaft, kot predstavnik Agarte, nadaljevala proti predstavnikom Šambale, prostozidarjem in sionistom. S tem je morda mislil na svoje poslanstvo.

Po njegovih besedah naj bi bil voditelj te podzemne dežele Rigden Iyepo, kralj sveta, s svojim predstavnikom, Dalai lamo, na zemljini površini. Haushoper je bil prepričan, da je področje pod Himalajo rojstni kraj Arijske rase, v kar se je, kot je trdil, prepričal med svojimi popotovanji po Tibetu in Indiji.

Simbol Thule je bil kljukasti križ v nasprotni smeri urinih kazalcev. Tibetanski lame in Dalai lama osebno so poročali, da ljudje iz Agarte živijo še danes. Podzemski svet, ki je ukoreninjen v skoraj vse vzhodne tradicije, se je skozi tisočletja razširil pod celotno zemeljsko površino, z velikimi centri pod Saharsko puščavo, gorovji Matto Grosso in Santa Catarina v Braziliji, Yucatan v Mehiki, Mount Shasta v Kaliforniji, Angliji, Egiptu, na Češkem …

Po tej zgodbi je Hitler želel odkriti vhode v podzemni svet Agarte in priti v stik s potomci arijskega »božjega ljudstva« iz Aldebarana-Hiporboreje. V mitih in tradicijah podzemnega sveta je pogosto omenjeno, da zemeljsko površino strašna svetovna vojna (tretja svetovna vojna) šele čaka in da naj bi se končala z potresi, drugimi naravnimi katastrofami in premikom zemeljskih polov, kar naj bi pahnilo v smrt dve tretjini človeštva. Po tej »zadnji vojni« bi se mnoge rase notranje zemlje ponovno združile s preživelimi na zemeljski površini in nastopila bi tisočletna ZLATA DOBA (doba vodnarja). Hitler je želel zgraditi zunanjo »Agarto« ali »Arijo«, z arijsko raso in Nemčijo kot njihovo domovino. Med obstojem tretjega rajha je SS poslal v Himalajo dve veliki ekspediciji, ki naj bi našli te vhode. Nadaljne ekspedicije so iskale v Andih, gorah Matto Groso na severu in Santa Catarina na jugu Brazilije, v Češkoslovaški in delih Anglije.

Votla zemlja

Nekateri avtorji trdijo, da so pripadniki Thule verjeli – neodvisno od podzemnih tunelov in mest – da je zemlja VOTLA, z dvema velikima odprtinama na polih. Citirali so naravne zakone, kot so npr. »kot zgoraj, tako spodaj«. Tako kri kot telo ali jajčna celica, komet ali atom ima jedro in prazen prostor, ki ga obkroža, tega pa obdaja »corona radiata«, ovojnica; ker »življenje« dejansko poteka v jedru, to privede do sklepa, da je zemlja zgrajena po istih pravilih.

Zato mora biti Zemlja prav tako votla – kar naj bi se skladalo tudi s pogledi tibetanskih lam, vključno z Dalai lamo – in jedro, središčno sonce (imenovano tudi črno sonce), ki daje notranjosti enakomerno podnebje in stalno sončno svetlobo, odgovarjajoč v mikrokozmosu osrednjemu soncu galaksije v makrokozmosu.

Trdili so, da bistveno življenje na našem planetu poteka v notranjosti – poglavitni naj bi živele v notranjosti in mutanti na površini – in da je to tudi razlog, zakaj na nobenem planetu našega sončnega sistema ne bi odkrili življenja na površju, ker njihovi prebivalci pač živijo v notranjosti. Glavna vhoda naj bi bila na severnem in južnem polu, skozi njiju sije centralno sonce in povzroča severni sij. V notranjosti masa kopne zemlje presega maso vode. Polarni raziskovalec Olaf Jansen in drugi so dejali, da je bila voda v notranjosti sladka, kar bi lahko pojasnilo, zakaj je led na Arktiki in Antarktiki iz sladke vode in ne slane. Zanimivo bi bilo omeniti, da te poglede na sestavo zemlje podpirajo polarni raziskovalci Cook, Peary, Amundsen, Nansen in Kane in nenazadnje tudi admiral E. Byrd. Vsi so imeli enake, čudne izkušnje, ki so bile v nasprotju z obstoječimi znanstvenimi teorijami.

Vsi so potrdili, da so po 76 stopinjah zemljepisne širine vetrovi postali toplejši, da so ptice letele severno, preko ledu, da so živali, kot so lisice prav tako šle na sever, da so našli obarvan in siv sneg, ki je potem, ko se je stopil puščal barvni cvetni prah ali vulkanski pepel. Postavlja se vprašanje: od kje iz bližine severnega tečaja prihajata cvetni prah in vulkanski pepel, ker na nobenem zemljevidu ni vrisan noben vulkan? Nadalje so nekateri raziskovalci naleteli na sladkovodna morja, in vsi trdijo, da so na svojih potovanjih videli dva sonca. Našli so mamute, katerih meso je še bilo sveže, njihovi želodci so vsebovali svežo travo.

Teorija o »votli zemlji« je za zdaj še vedno le teorija, čeprav nekateri avtorji in raziskovalci trdijo, da so tam bili in celo – kot admiral E. Byrd – posneli številne fotografije. Ne da se zanikati, da so vsi raziskovalci Arktike imeli nenavadna doživetja, ki jih za sedaj ni moč pojasniti, kar kaže na to, da se tam dogaja nekaj nenavadnega. A teorija, da ima zemlja staljeno jedro, je prav tako še vedno le teorija. Vendar ostaja dejstvo, da podzemni predori in sistemi podzemnih votlin, ki jih je zgradil človek, obstajajo. Najti jih je moč v skoraj vsaki deželi sveta, in največkrat je v njih svetlobni vir (zelenkasti sij, ki postaja vse svetlejši, tem bolj globoko se spuščamo v predor), z gladkimi stenami in nepoznanimi stroji, ki so jih našli v kanjonu Boyton, v Sedoni, v Arizoni. Vse to priča o tehnološko napredni kulturi, ki je obstajala pred milijoni let.

Miti o »votli zemlji« so zadostovali pripadnikom Thule, da začnejo z resnim preučevanjem tega fenomena. Zato je bila med drugo svetovno vojno na Antarktiko poslana vsaj ena ekspedicija.

Da pokažemo, da zgodba o arijskih Hiperborejancih ni bila v celoti izmišljena, omenimo dva primera: ko so Španci pod Pizarrovim vodstvom leta 1532 prispeli v južno Ameriko, so jih domačini poimenovali »vicarochas« (beli gospodi). Po njihovih legendah naj bi obstajala vrhovna rasa zelo visokoraslih belih ljudi, ki so se stoletja prej v »letečih krožnikih« spustili iz neba. Ponekod so dolgo vladali in potem, ko so odšli, obljubili, da se vrnejo. Ko so prispeli belopolti Španci, so domačini mislili, da so se vrnili vicarochas in so jim v začetku voljno izročali zlato.

Podobni dogodki so se zgodili, ko so prvi beli popotniki prispeli v Tibet in druga himalajska področja. Osupli Tibetanci so si jih temeljito ogledali in spraševali, zakaj so prišli od spodaj (od vznožij gora), in ne od zgoraj, kot po navadi.

Na žalost večina Nemcev o teh rečeh ni nikoli slišala, kajti nacistična ideologija je slonela na znanju o El Shaddaiju, kar je botrovalo preganjanju Židov, na Izaijevem razodetju, znanju templjarjev in morda pravkar povedanih zgodb. Vsa njihova dejanja, vključno z drugo svetovno vojno, so izvirala iz tega. S tem se lahko soočimo na dva načina:

1. Domnevamo, da so bili vsi vodje tretjega rajha umsko neuravnovešeni zasvojenci z mamili, in vse to preprosto ignoriramo ali pa
2. poskušamo ugotoviti, če je morda v vsem tem vendarle kaj resnice.

A če iščemo literaturo o tem, potem ne smemo iskati v tako imenovani »svobodni« Nemčiji, kajti zavezniki so jo po vojni temeljito počistili.

Okultist Adolf Hilter

Dejanja nemških desno usmerjenih radikalistov bi upravičila prepoved nekatere literature, ki odkrito in kruto poziva k agresivnemu rasizmu. A če bi resnično želeli osvetliti pretekle in sedanje politične in verske dogodke, te informacije ne bi smele biti zamolčane. Misterioznosti tu še ni konec. Kot boste videli, je postalo nemško vodstvo zaradi teh mitov nadvse dejavno.

Oktobra 1918 je Sebottendorf sobratoma v loži, KARLU HARRERJU in ANTONU DREXLERJU zadal nalogo, da formirata delavski krog, ki je pozneje postal DAP (Delavska stranka Nemčije). Thule-Gesellschaft je izdajala časopis Völkischer Beobachter, ki ga je kmalu prevzela NSDAP (Nacional socialistična delavska stranka Nemčije), v katero se je DAP postopoma razvila.

Ob istem času se je mladi okultist in ezoterik ADOLF HITLER (v resnici Adolf Schickelgruber, Hitler je bilo materin dekliški priimek) priključil Thule-DAP in pritegnil pozornost kot dober govorec. V svoji knjigi Kopje usode (The Spear of Destiny), Trevor Ravenscroft opisuje, kaj je WALTER JOHANNES STEIN,

Hitlerjev prijatelj iz otroštva, pozneje svetovalec prostozidarja WINSTONA CHURCHILLA, je izjavil:

»Hitler, ki je bil že pri dvajsetih velik pristaš misticizma, je poskušal s pomočjo mamil doseči višje stopnje zavesti. Dunajski prodajalec knjig PRETSCHE, ki je bil pristaš nemškega misticizma in teorije o Arijski nadrasi, je pomagal Hitlerju ustvariti podlago za njegove bodoče poglede na svet, in ga tudi seznanil z halucinogenim peyote, kot sredstvom za dosego mističnega prosvetljenja. V tem času se je Hitler tudi seznanil s PROTOKOLI SIONSKIH STAREŠIN, kar je njegov odpor do Židov le še povečalo.«

Ker je bil Hitler že kot mlad mož zasvojen z mamili, ni čudno, da je skozi vse življenje uporabljal močne narkotike. Po dnevniku njegovega osebnega zdravnika, dr. THEODORJA MORELLIJA, naj bi Hitlerju vseh šest let druge svetovne vojne vbrizgaval injekcije analgetikov, pomirjeval, strihnina, kokaina, morfijevih derivatov in drugih drog.

Thule-Gesellschaft je najelo Hitlerja kot govornika na volilnih zborovanjih. Pozneje ga je antiboljševik in njegov thulski sobrat DIETRICH ECKART naučil ustreznih pisarskih in govorniških veščin. Eckart je ustvaril Hitlerja, kot je bil znan pozneje. Uvedel ga je na prizorišča v Münchnu in Berlinu, kjer je Hitler skoraj v celoti prevzel poglede Thule.

Leta 1924, ko je bil Hitler zaprt zaradi neuspelega Münchnskega puča, ga je Haushofer vsak dan po nekaj ur uvajal v svoje teorije in načrte. Med knjigami, ki jih je priskrbel Hitlerju, je bila tudi Bulwer-Lyttonova PRIHAJAJOČA RASA (The Coming Race), njena zgodba o visoko razviti podzemni arijski rasi je skoraj identična prej omenjeni. V Bulwer-Lyttonovi knjigi ladje v obliki letečih krožnikov prav tako igrajo pomembno vlogo. Druga knjiga naj bi šele bila objavljena: ZVERI, LJUDJE IN BOGOVI, Ferdinanda Ossendowskega, ki je pripovedovala o legendi Agarte in Šambale.

Hitlerja je iskanje podzemskega sveta in teorija o Thule-arijski rasi popolnoma prevzela.

HAUSHOFER in RUDOLF HESS sta prevzela Hitlerjevo politično vzgojo. V Landsbergu je Hitler uporabil Haushoferjeve teorije, Rosenbergove ideje in politično propagando, ter vse skupaj združil. Rudolf Hess je poskrbel za pravilno izrazoslovje in ga zapisal na papir. Tako je nastala Hitlerjeva knjiga MEIN KAMPF (Moj boj).

Vlogo misticizma in okultizma v tretjem rajhu kaže vpliv KARLA HAUSHOFERJA. ki je bil imenovan tudi »največji mag tretjega rajha«. Imel naj bi »preroški dar«, ki naj bi mu pomagal k hitremu vzponu v okultnih krogih predvojne Nemčije.

Jack Fisherman je v svoji knjigi Sedem mož iz Spandaua (The Seven men of Spandaua) zapisal, da so RUDOLFA HESSA Haushoferjeve ideje in teorije prav tako popolnoma prevzele. Nenavaden Hessov polet v Anglijo to dokazuje. Vzrok je bil v Haushoferjevih sanjah, kjer je videl »Rudolfa Hessa hoditi po hodnikih angleških gradov in prinesti mir med dve največji nordijski rasi.« Ker je bil Hess prepričan v natančnost Haushoferjevih prerokb, je tem sanjam sledil brez vprašanj.

VRIL-GESELLSCHAFT (združenje VRIL), se v naš predmet razprave, ki se nagiba na politično stran, ne vključuje najbolje, a ker je eno najzanimivejših skrivnih združenj, ki so kdajkoli obstajala, je prav, da jo omenimo. V Nemčiji ne obstaja niti ena knjiga ali kakršenkoli materijal, ki bi omenjal organizacijo s tem imenom; zavezniki so jih vse uspešno odstranili. A kot boste videli, vsi dokumenti le niso izginili.

Združenje Vril velja za prvo, ki je neposredno izdelovalo »leteče stroje za drugo stran« (današnji NLP-ji). Le-te je delala na podlagi sporočil z Aldebarana že po koncu prve sv. vojne. Številni so mnenja, da bi prav ti, če bi prišli v množično proizvodnjo, lahko pomagali Hitlerju med drugo svetovno vojno in naredili ključni preobrat v prid silam osi.

Vril-Gesellshaft, ali ni vse dobro, kar prihaja od zgoraj

Leta 1919 je Karl HAUSHOFER ustanovil drugi red, BRÜDER DES LICHTS (Bratstvo luči), ki se je pozneje preimenovalo v VRIL-GESELLSCHAFT. V njem so se združili novi red templjarjev (DIE HERREN VOM SCHWARZEN STEIN – DHvSS, Gospostvo črnega kamna), ki so nastali leta 1917 iz tevtonskega reda, thulski SCHWARZE RITTER (Črni vitezi) ter elita SS, SCHWARZE SONNE (Črno sonce).

Aldebaran

Če hočemo primerjati THULE in VRIL-GESELLSCHAFTEN, bi bilo morda najprimerneje, če rečemo, da se je Thule-Gesellschaft ukvarjala z materialnimi stvarmi in politiko, medtem ko se je Vril-Gesellschaft osredotočila na DRUGO STRAN. A imeli so mnoge skupne ideje, kot so Atlantida, Thule, osnovno povezanost med Tevtoni in Mezopotamijo, pa tudi stara sveta mesta kot Extersteine (zunanji kamni) ali Hausberg pri Stroneeggu so bila področja skupnih raziskav. Decembra 1919 se je nekaj ljudi iz Thule, Vril in DHvSS sestal v posebej za to priliko najeti gozdni koči blizu Berchtesgadna v Nemčiji. Z njimi je bila medij Marija Oršić in pa nek drug medij, znan kot Sigrun. Marija je kot medij sprejela prenos skrivne templjarske pisave – v jeziku, ki ji je bil neznan – s tehničnimi podatki za konstrukcijo letečega stroja. Po dokumentih Vrila, so ta telepatska sporočila prišla iz sončnega sistema Aldebaran (Alpha Tauri, najsvetljša na sliki desno), iz ozvezdja Bika, ki je od Zemlje oddaljen oseminšestdeset svetlobnih let. Sporočila, ki so jih sprejeli mediji Vrila v naslednjih letih, je oblikovalo temelj za vse nadaljne akcije Vril-Gesellschaft: »Sončni sistem Aldebaran ima sonce, okoli katerega krožita dva naseljena planeta, ki tvorita imperij SUMERAN. Prebivalci sistema Aldebaran se delijo na vrhovno raso »božjih ljudi luči« (Arijci) in druge človeške rase, ki so se razvile iz negativnih mutacij »božjih ljudi« zaradi klimatskih sprememb na planetih. Obarvane mutantske rase, so, kot kaže, na nižji stopnji duhovnega razvoja. Bolj, ko se rase mešajo med seboj, globlje se pogrezne njihova duhovnost. Ko se je sonce Aldebaran začelo širiti, niso več mogli zadržati tehnologije vesoljnih popotovanj svojih prednikov, in niso mogli zapustiti planetov z lastnimi sredstvi. Nižje rase, popolnoma odvisne od vrhovne rase, so evakuirali in preselili na druge planete. Kljub medsebojnim razlikam so se vse rase med seboj spoštovale in se niso vmešavale druga v drugo, ne tako imenovani božji ljudje, ne nižje rase. Spoštovali so razvojno stopnjo drug drugega (v nasprotju s tem, kar se dogaja na Zemlji).

Pred približno 500 milijoni let so »božji ljudje« začeli zaradi širjenja aldebaranskega sonca kolonializirati druge planete, podobne Zemlji, ker se zaradi povišane temperature na izvornih planetih ni dalo več živeti. V našem sončnem sistemu naj bi najprej kolonializirali planet Mallona (imenovanega tudi Maldek, Marduk, ali – po Rusih – Pantheon), ki je obstajal v območju današnjega asteroidnega pasu, takrat med Marsom in Jupitrom. Mars je bil naslednji. Dokaz visoko razvite rase na Marsu predstavlja dobro znani obraz na Marsu, in mesto piramid, ki jo je fotografirala sonda Viking leta 1976. Predpostavljajo, da je sumersko-aldebaranska nadrasa takrat tudi prvič obiskala Zemljo, o čemer priča približno 500 milijonov let star okamneli odtis čevlja, in pod peto zmečkan fosil morskega členonožca (trilobita), majhnega raka, ki je tedaj živel na Zemlji in izumrl pred približno 400 milijoni let. Člani Vrila so domnevali, da je kasneje, ko se je na Zemlji dalo živeti, rasa Aldebarancev pristala v Mezopotamiji in ustanovila vrhnjo kasto SUMERIJCEV, ki so opisani kot pravični, beli božji ljudje. Vrilski telepati so tudi ugotovili, da je bil sumerski jezik ne le identičen s tistim iz Aldebarana, temveč da je tudi zvenel kot primitivna nemščina, ter da je jezikovna frekvenca nemščine in sumerščine-aldebaranščine skoraj identična.

Prvi leteči stroji

Ne moremo vedeti, ali so te trditve o Aldebaranu osnovane na dejstvih, a konstrukcijski načrti in tehnične podrobnosti, ki so jih prejeli Vrilovi telepati – od kjerkoli že prišli – so bili tako natančni, da so pripeljali do najbolj fantastične ideje, ki jo je človek kdajkoli dobil: konstruiranje Jenseitsflugmaschine, »letečega stroja za drugo stran«! Na dan je prišla ideja o »alternativni znanosti« (danes bi se temu reklo »alternativne oblike energije«). A z delom na projektu so začeli šele tri leta pozneje. Med to zgodnjo fazo »alternativne znanosti« ali »alternativne tehnologije« je dr. W.O. Schumann s tehnične univerze v Münchnu, član tako Thule kot Vrila, imel govor, ki ga na tem mestu delno ponavljamo: »V vsem prepoznamo dve načeli, ki določata dogodek: svetlobo in temo, dobro in zlo, stvarjenje in uničenje – kot pri elektriki poznamo plus in minus. Vedno je: eno ali drugo. Ti dve načeli – stvarjenja in uničenja – tudi določajo naše tehnične zmožnosti .. Vse kar je destruktivnega je satanskega izvora, vse kar je kreativnega božanskega … Vsako tehnologijo, ki je zasnovana na ekspoloziji ali izgorevanju, je zatorej treba poimenovati satansko. Prihajajoča nova doba, bo doba nove, pozitivne, božanske tehnologije! …« (iz nemških tajnih arhivov SS).

Viktor Schauberger

Ob istem času se je znanstvenik VIKTOR SCHAUBERGER ukvarjal s podobnim projektom. Johannes Kepler, čigar idejam je sledil Schauberger, je posedoval znanje o tajnih naukih Pitagore, ki so jih privzeli in skrivali v tajnosti VITEZI TEMPLJARJI. To je bilo znanje o IMPLOZIJI (v našem primeru uporaba potenciala notranjih svetov v zunanjem svetu). Hitler je vedel – prav tako kot člani Thule in Vrila – da je božansko načelo vedno konstruktivno. Tehnologija, ki je zasnovana na eksploziji in zatorej destruktivna, je v nasprotju z božanskimi načeli. Zato so hoteli ustvariti tehnologijo, ki bi bila osnovana na IMPLOZIJI. Schaubergerjeva teorija o oscilaciji (načelo alikvotnih tonov, monokord) uporablja znanje implozije. Preprosto: IMPLOZIJA namesto EKSPLOZIJE! Sledeč energijski poli monokorda in tehnologiji implozije dospemo do realnosti antimaterije in nepotrebnosti gravitacije. Poleti leta 1922 je bil zgrajen prvi leteči stroj v obliki krožnika, katerega pogon je bil zasnovan na imploziji (»stroj za drugo stran«). Sestavljali so ga krožnik, ki je imel premer osmih metrov, nad njim drugi krožnik, premera šestih metrov in pol, ter pod njim krožnik premera sedmih metrov. Ti trije krožniki so imeli na sredini luknjo, premera meter in osemdeset centimetrov, kjer je bil nameščen pogon, visok dva metra in štirideset centimetrov. Na dnu je bilo osrednje telo v obliki stožca, kjer je bilo obešeno nihalo, ki je služilo za stabilnost. V aktivnem stanju sta se zgornji in spodnji krožnik vrtela v nasprotnih smereh in tako je nastalo elektromagnetno rotirajoče polje.

Sposobnosti tega prvega letečega krožnika niso znane. A z njim so eksperimentirali dve leti, preden so ga razstavili in najverjetneje shranili v augsburških delavnicah Messerschmida. V knjigah mnogih nemških industrijskih podjetij je mogoče najti vpise pod šifro »JFM« (Jenseitsflugmashine), ki prikazujejo plačila za financiranje tega dela. Gotovo je POGON VRIL (formalno imenovan Schumann SM-Levitator) nastal iz tega stroja. Načeloma naj bi »leteči stroj za drugo stran« okoli sebe ustvaril izjemno močno polje, ki bi se raztezalo v njegovo okolico in bi iz prostora, vključno s strojem, ustvarilo mikrokozmos, ki bi bil popolnoma neodvisen od zemeljskega prostora. Pri maksimalni moči bi bilo to polje neodvisno od vseh obkrožujočih vesoljskih sil – kot so gravitacija, elektromagnetizem, radiacija in materija vseh vrst – in bi zato lahko manevriral znotraj gravitacijskih ali katerikoli drugih polj po želji, sile pospeševanja ne bi bile potrebne ne zaznavne.

Junija 1934 so HITLER in drugi visoki predstavniki Thule in Vril združenja povabili VIKTORJA SCHAUBERGERJA medse in od takrat je delal z njimi. Po začetnem neuspehu je prvi tako imenovani nemški NLP zagledal luč sveta ob istem času, junija 1934. Pod vodstvom dr. W.O. Schumanna so prvi okrogli leteči stroj RFZ 1 (Rundflugzeug 1) razvili na tleh letalske tovarne Arado, v Brandenburgu. V svojem prvem in edinem poletu se je vzdignil navpično na približno 60 metrov in se tam nekaj minut nekako pozibaval. Nadzorni sistem Arudo 196 je bil popolnoma neuporaben. Pilot Lothar Waiz ga je nekako uspel spustili nazaj na zemljo, skočiti iz njega in pobegniti, preden se je začel obnašati kot vrtavka, se prevrniti in dobesedno razpasti na delce. To je bil konec RFZ 1, a začetek VRIL-ovih letečih strojev.

RFZ 1

Pred koncem leta 1934 je bil nared RFZ-2, z Vrilovim pogonom in »krmilno enoto na impulz magnetnega polja«. Imel je premer petih metrov in naslednje letalske karakteristike: z naraščajočo hitrostjo so vidni obrisi postali nejasni in ladja je bila vidna v barvah, ki so značilne za NLP-je: odvisno od nastavitve pogona je bila barva rdeča, oranžna, rumena, zelena, bela, modra ali škrlatna. Stroj je deloval – in bi moral leta 1941, med vojno za Britanijo doživeli izjemen uspeh, ko so ga uporabljali kot preko-atlantsko izvidniško ladjo, kajti za take polete so imeli nemški običajni lovci ME 109 premajhen domet. Ob koncu leta 1941 so ga fotografirali nad južnim Atlantikom na poti do nemške križarke Atlantis, v vodah Antarktike. Niso pa ga mogli uporabljati v bojne namene. Impulzivno krmilo mu je dovoljevalo menjavo smeri le pod koti 90°, 45° ali 22.5°, kar predstavlja tudi natančno isti, desnokotni vzorec opažanja manevriranj današnjih NLP-jev.

Čeprav je bilo o tragediji, imenovani druga svetovna vojna, napisano več sto knjig, le malo ljudi ve, kaj je v resnici botrovalo tej pogubni vojni. Zgodovina vojne, ki je opisana v neštetih zgodovinskih knjigah v Nemčiji, Angliji, ZDA in na Japonskem ima le malo skupnega z dejanskimi vzroki in razlogi za to vojno. O čemer pišejo seveda drži, a je le del resnice: drugi del resnice pa manjka.

»’Ustvarjalci podob’, ki nadzirajo množične medije, so se prav tako mojstrsko izkazali pri metanju peska v oči tistim, ki so jim na zgled vdani informatorji in izobraževalci. Ti krošnjarji prevar so glede druge svetovne vojne krivi za stradanje javnega uma, na – kot je bilo upravičeno rečeno – ‘stanje impotentne zmede’.« (Des Griffin: Descent into Slavery. Padec v suženjstvo).

Počasi, a z gotovostjo se začenja mozaik o tem, kaj se je dejansko zgodilo, sestavljati – resnica prihaja na plan. O vojni poznamo večinoma le zgodovinske datume. Kdo, kdaj, kje, s kom, kaj. A tisti, ki so dejansko uprizorili celotno igro, niso nikoli omenjeni. Pogodba med Hitlerjem in Stalinom je določala, da si bosta razdelila Poljsko, česar se je Hitler 1. septembra 1939 tudi lotil. Glede na pogoje pogodbe, podpisane dvajset let prej, sta bili (pro-iluminatska) Anglija in Francija obvezani, da se vojskujeta na strani Poljske. Po Dämerkrieg (vojni somraka) so Chamberleina, ki so ga označili za strahopetca, zamenjali z bivšim sionistom in prostozidarjem CHURCHILLOM. Bil je boljši sodelavec in kmalu je izdal ukaz za zračne napade na Nemčijo. Ker Nemci niso pričakovali angleškega napada, niso bili pripravljeni. Mnogi dogodki kažejo, da Nemčija ni hotela vojne z Anglijo. V nagovoru leta 1933 je Hitler dejal, da bo komunizem, ko bo dosegel svoj vrhunec, zajel tudi britanski imperij. V tem primeru, je dodal Hitler, bi pomagal braniti Britance, če bi ti to želeli. Maja 1940 so nemške čete dovolile Angležem, da so rešili 335.000 vojakov z obale Dunkirka. S svojim poletom v Anglijo je Rudolf Hess želel združiti dve najmočnejši severni naciji. A Winston Churchill je bil dober prijatelj BERNARDA BARUCHA, ki je pomagal Woodrowu Wilsonu in Rooseveltu do njunih predsedniških mest.

Bernard Baruch

BARUCH je prepričal Churchilla naj podpre ustanovitev države Izrael. Maja 1939 je Churchill ukazal kolonialnemu ministru Lloydu, naj odpokliče angleške čete s Palestine in opremi ter organizira Žide, da se bodo sposobni braniti sami.

Skrivna združenja

vir: misteriji.net

Share:

Author: marcus

3 thoughts on “Adolf Hitler in tretji rajh

Dodaj odgovor za Alicedauch Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.